Fasaderska dela – fasade

Med zaključna gradbena dela, uvrščamo tudi izdelavo fasade. fasade ločimo glede na razčlenjenost oziroma enostavnost površin, ki jih je potrebno obdelati. Med fasaderskimi deli so zajete predvsem fasade, ki jih izdelamo z različnimi nanosi gotovih mešanic malt in klasičnim ometavanjem ter zaključno obdelavo le teh. Med zaključnimi obdelavami so najbolj poznane različne vrste struganja, prskanja, vrezavanja reg, štokanja in drugo.  

Najpomembnejša vloga fasade je zagotovo zaščita objekta pred atmosferskimi vplivi ter seveda izgled zgradbe. Zato, da izpolni ti dve funkciji, morajo biti pri njeni izdelavi uporabljeni ustrezni materiali in tehnologija, glede na vrsto fasade.

Kot zaključni sloji ometov se uporabljajo tako imenovane žlahtne malte, ki zahtevajo posebno pripravo in jih vse redkeje pripravljajo na gradbišču samem. Vedno več se uporabljajo gotove  maltne mešanice. Poleg klasičnega nanosa, ki ga sestavljajo cementna  obrizga, grobi omet in zaključni finalni sloj iz žlahtnega ometa, so znani tudi fasadni sistemi demit. Vendar je odločitev glede vrste in estetskih standardov fasade odvisna od arhitektonske zasnove zgradbe in okolja, v katerem gradimo. 

Med fasaderska dela prištevamo:

-Izdelavo vseh vrst zaključnih žlahtnih malt

-Izdelava fasadnih ometov

-Površinska obdelava zaključnega fasadnega sloja

-Izvedbo sistemov fasad, ki poleg zaključnih slojev vključujejo tudi toplotno izolacijo različnih debelin.

Izdelava fasade

Fasada je nanos maltne mešanice iz veziva, peska in vode. Njena osnovna naloga je ščitenje zidovja pred zunanjimi vplivi, ima pa tudi dekorativno funkcijo. Kakovostna fasada mora biti paro prepustna, poleg tega pa mora tudi odbijati dež.

fasade ločimo na:

-      Prezračevalne,

-      Neprezračevalne,

-      kontaktne.

 

Prezračevalna

Prezračevalna fasada zaradi zračne plasti med toplotno izolacijo in zunanjo fasadno oblogo omogoča prezračevanje in s tem preprečuje nabiranje vlage, ki iz notranjih prostorov prek zidu in Izolacije prehaja proti zunanjosti.

Neprezračevalna

Pri neprezračevalnih fasadah je toplotna Izolacija pritrjena na opeko in še dodatno obzidana z zunanjo plastjo opek, ta pa pozimi pogosto povzroča kondenzacijo vlage.

Kontaktna

Pri nas se najpogosteje uporablja kontaktna vrsta fasade. Delimo jo na debeloslojno in tankoslojno.

Fasade se med seboj razlikujejo tudi glede na vrsto uporabljene malte, oziroma uporabljenega veziva v maltni mešanici in glede na način nanašanja končnega nanosa malte na steno.
 
Nanos fasade

Fasado lahko nanašamo ročno ali strojno. Pri ročnem nanosu z zidarsko žlico, malto nanesemo v dveh slojih, pri strojnem pa se malta nanaša s posebnim strojčkom. Končni videz fasade je odvisen od izvedbe in izbire zaključnega sloja fasadnega ometa.

Fasado je treba vsake toliko časa pregledati in poškodovana mesta popraviti, saj lahko v nasprotnem primeru v zid prodre voda. Manjše luknje lahko zakrijemo s posebnim premazom za popravilo razpok, večje pa moramo ometati.

Oblaganje fasade

Fasadna obloga je zunanja plast fasadnega ovoja, katere osnovna naloga je prevzemanje temperaturne obremenitve ter ščitenje stene pred vplivi iz okolja in požarom. Z uporabo izolacijskih fasadnih sistemov se zmanjša izguba energije pri ogrevanju, zaščitimo se pred hrupom iz okolja, posredno pa se zmanjša tudi onesnaževanje okolja s škodljivimi plini. Ker so temperaturna nihanja zmanjšana se s tem izognemo nastajanju rosenja (kondenza). Zaključni sloji nudijo izbiro med različnimi materiali: mineralni, silikatni ali na bazi umetnih smol. Na voljo so različne debeline in tudi različne možnosti obdelave.

Fasade delimo na obloge in prevleke.  Med prevleke spadajo različne vrste ometov, ki se delijo glede na vrsto veziva, ki je lahko:
-cementni,
-apneni,
-akrilni,
-silikonski,
-silikatni.

Poleg veziv ometi vsebujejo tudi mineralna polnila in vodo. Z različno tehniko nanosa lahko dosežemo različne strukture ometa. Vse ostale fasadne obloge pa spadajo v skupino oblog, te pa so lahko:  
-kovinske,
-lesene,
-opečne,
-keramične,
-steklene,
-kamnite,
-iz umetnih snovi,
-iz mineralnih kompozitov.

Pleskanje fasade

S pleskanjem fasade podaljšamo življenjsko dobo vgrajenih materialov. Sodobne barve in premazi so vodoodbojni, paro propustni in odporni na svetlobo in škodljive vremenske vplive.

Podstavek fasade (cokel)

Prav tako kot fasado je potrebno obdelati z izolacijo tudi podstavek fasade, saj s tem preprečimo tako imenovani toplotni most (neželjeno uhajanje toplote). Obdelamo ga s toplotno izolacijo, ki je odporna na vlago in ima večjo trdnost. Dekorativni mozaičasti ometi dodatno zaščitijo podstavek. Nanašamo jih lahko gladko ali pa po želji tudi v obliki kamna.

Katero izolacijo torej izbrati?

Toplota prehaja skozi ovoj stavbe zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Izgubljanje toplote ne moremo zaustaviti, lahko ga zmanjšamo z izboljšanjem toplotne izolativnosti obodnih konstrukcij.

Pri izbiri bodite predvsem pozorni na:

- Toplotna prevodnost λ(W/mK) – Čim manjša je toplotna prevodnost, toliko boljši je toplotno-izolacijski material

-Toplotna prehodnost U(W/m2K) – Čim manjša je toplotna prehodnost, tem manjše bodo energijske izgube. 

(2015) Vse pravice pridrzane Gradnje Bitici / Tel. 051-734-009 & 051-232-154 & 051-822-265 / info@gbitici.si / Zupanova 6, 4208 Sencur